Kdo plačuje za semena?

V mesecu maju je v Bruslju potekal celodnevni dogodek na temo ekološkega žlahtnjenja rastlin in semenarstva, ki so ga v sodelovanju organizirali Demeter International, IFOAM in Demeter Nemčija z naslovom ‘Kdo plačuje za semena?’ Predavatelj dr. Johannes Wirz iz Sekcije za naravoslovne znanosti, Goetheanuma iz Švice je s poslušalci delil razmišljanja o financiranju ekološkega žlahtnjenja in semenarjenja v Evropi. V plenarnem delu so poleg dr. Wirza sodelovali tudi drugi žlahtnitelji in interesne skupine (Kultursaat, Dottenfelderhof, Seedsavers NL, Seed Co-operative, Arche Noah, Louis Bolk Institute).

Dr. Wirz je v svojem govoru poudaril, da naj bi bila ekološka semena skupno dobro. Seveda […]

Biodinamika – dr. Maja Kolar

Članek o Biološkem dinamičnem gospodarjenju dr. Maje Kolar, objavljen v reviji Pomagaj si sam.

Hud kot hren…

Hren je rastlina z nenavadno močjo. Krepka in odporna trajnica opozarja nase skoraj vso rastno sezono. Zraste 60 centimetrov v višino. Gojimo ga zaradi okusa in sestavin njenih korenin. Uporabni so tudi mladi listi.

Potrebuje sončno do polsenčno lego z vlažnimi, hranljivimi tlemi. Dobro je, da mu namenimo povsem svoj prostor na vrtu, sicer se nam razraste povsod. Odlično raste na dvignjenih gredah. Te naj bodo približno 60 centimetrov nad tlemi.

Sadimo ga zgodaj spomladi. Korenine v debelini svinčnika narežemo na dolžino 15 centimetrov in jih navpično posadimo. Obstaja tudi možnost za saditev poševno, vendar taka saditev zahteva čiščenje koreninic, ki […]

Zelje podedovana ljubezen naših babic

Naši predniki so pridelali veliko zelja, saj je predstavljalo velik delež prehrane v zimskem času. Posebej priznano in dobro kislo zelje je na trg prihajalo iz okolice Ilirske Bistrice. Shranjevali so tudi presno zelje v kleteh. Marsikdo iz starejše generacije se spominja kako okusni so bili spomladi brsti, ki so odgnali iz betov spravljenih glav zelja. Te brste so potrgali in skuhali s krompirjem, kar je predstavljalo dobrodošlo popestritev jedilnika okrog Velike noči ali pa celo za sam praznik.

Po stari slovenski navadi, so spomladi pospravili po njivi oz. vrtu. Ostanke suhih rastlin so zakurili nekje na robu. Gospodinje so […]

Špinača je za mišice

Sveže nabrana in pripravljena špinača iz domačega vrta je za mnoge vrhunska hrana. Tisti, ki smo rastli ob risanki Popaja in Olive, pa tako ali tako vemo, da je špinača za mišice. Vitaminska bomba polna klorofila kar požene novo moč po žilah. Težav s slabokrvnostjo, jetri in želodcem je čez noč konec. Seveda je treba vedeti, da špinača iz oddaljenih krajev, ki je dolgo skladiščena, niti približno ni tako okusna. V njej je lahko vse polno škodljivih nitratov. Žal je tisti, ki jih muči revma ali protin ne smejo uživati zaradi oksalne kisline, ki jo vsebuje.

Gojiti jo je mogoče […]

Solata – najboljša je iz domačega vrta

Včasih so gospodinje tekmovale katera bo prva svoji družini postregla s prvo solato spomladi. Po dolgi zimi je bilo to pravo veselje.

Poznamo glavnato solato, rezivko, berivko in vezivko.

Pri januarski setvi lahko solato poberemo po 100 do 120 dneh. Pri setvi v marcu pa že v 75 do 90 dneh. Setev v maju da pridelek  v 60 dneh. Setve v juniju v 55 dneh. Setev konec julija pa da pridelek v 60 do 90 dneh. Termine setev prilagodimo pričakovanim potrebam po solati.

Optimalna temperatura za razvoj solate je 10 stopinj Celzija.

Solata potrebuje mnogo vode, vendar ta ne sme zastajati.

Solata […]

Jajčevci so zelo dobri pečeni na žaru

Jajčevci potrebujejo rastišče kot paradižnik. Sadimo jih lahko skupaj s papriko. Cveti julija, ko se začne dan krajšati. Potrebuje dolgo toplo sezono rasti. Plodovi so jajčasto okrogli ali podolgovati.

Pogosto so vijolične barve, najdemo pa tudi bele.

Včasih nismo poznali drugega recepta kot je musaka, danes pa jih že lepo spečemo na žaru, uporabimo v solatah, na picah…

Jajčevec potrebuje dognojevanje in redno zalivanje

Setev za vzgojo sadik opravimo v začetku februarja. Sadike presajamo sredi maja. Sadimo jih globlje kot so rasle prej. Ko so rastline visoke 15 cm, odstranimo vršiček. Tako izrastejo rodni poganjki. Vse cvetove in stranske plodove potrgamo, ko […]

Paprike in čiliji bogat vir vitamina C

Paprika je hvaležna a za vzgojo malo zahtevnejša rastlina. Seme pred setvijo nakalimo tako, da ga 24 ur namakamo v vodi. Nakaljeno seme pri temperaturi 20-25 stopinj Celzija vzkali v 7 do 10 dneh, sicer se čas kalitve zelo podaljša. Pogosto sploh ne vzkali. 20 do 30 dni po vzniku pikiramo, saj imajo rastlinice že dva prava lista in je najugodnejši čas za to opravilo.

Čiliji običajno kalijo bolje in tudi rastejo bolj z elanom. Pri čilijih je dobro paziti, da do zrelih plodov ne pridejo otroci in da jih ne posadimo preblizu sladkim vrstam paprike in čilija, sicer se […]

Paradižnik – rajsko jabolko

Paradižnik mnogi narodi imenujejo rajsko jabolko. Priljubljen je v solati, picah in kot mezga v mnogih jedeh različnih narodov.

Izhaja iz tropskih krajev Srednje Amerike,  zato potrebuje veliko toplote.

Poznamo pestro paleto oblik, barv in okusov paradižnika. Visoke sorte zrastejo do tri metre v višino. Nizke ne rabijo opore. V zadnjem času pa so vse bolj v uporabi balkonske sorte paradižnika, ki jih posadimo kot jedilni okras v cvetlična korita. Okusi so od zelo kislih, do izrazito sladkih. Teksture od tekoče do suhe, mokaste. Barve od bele, zelene, rumene, oranžne, odtenkov rdeče do črne. Najdemo tudi sorte s prižami, različnimi prelivi… […]

Bob pozabljena vrtnina

Bob so naši predniki pridelovali v večjem obsegu. Sčasoma smo avtohtone sorte drobnega boba izgubili. K nam iz Italije prihaja debelozrni bob.

Njegova prednost je, da je bolje prebavljiv kot ostale stročnice. Vsebuje 23 odstotkov beljakovin. Mladi bob priporočamo predvsem otrokom in diabetikom.

Sejemo ga od februarja do marca in v avgustu. Kjer ne zmrzuje, ga je mogoče sejati tudi v novembru in decembru. Največji pridelek dobimo z zgodnje pomladansko setvijo.

Ker smo vrtičkarji radi prvi, je mogoče bob vzgojiti tudi s sadikami v lončkih. Za sadike ga sejemo konec februarja.

Pri nas je najbolj znana italijanska sorta Aquadulce. Prihajajo pa tudi druge […]